rektor@svjozef.si

rektor@svjozef.si

Neokatehumenska skupnost

Kdor je v prvotni Cerkvi, ko je bil svet še poganski, hotel postati kristjan, je moral začeti »katehumenat«, ki je bil itinerarij priprave na krst. Danes je proces sekularizacije mnogo ljudi privedel do tega, da so zapustili vero in Cerkev: zato je potreben itinerarij krščanske vzgoje.

Neokatehumenska pot ni gibanje ali združenje, temveč orodje v župnijah, na voljo škofom, da bi pripeljali nazaj k veri mnoge, ki so jo zapustili.

Pot, ki sta jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začela Kiko Argúello in Carmen Hernandez v enem najrevnejših madridskih predmestij, je podpiral tedanji madridski nadškof Casimiro Morcillo. On je v tisti prvi skupini videl pristno odkrivanje Božje besede in praktično uresničevanje liturgične prenove, ki so jo uvajali v tistih letih Koncila.

Kongregacija za bogoslužje je, ob pogledu na pozitivne sadove v župnijah Madrida in Rima, leta 1974 podelila temu izkustvu ime Neokatehumenska pot.

Gre za pot spreobrnjenja, po kateri lahko ponovno odkrijemo bogastvo krsta.

Pot je razširjena v 105 državah, 900 škofijah in 6000 župnijah, z več kot dvajset tisoč skupnostmi.

Leta 1987 se je v Roma il Seminario missionario internazionale »Redemptoris Mater«, v katerem živijo mladi, katerih poklic je dozorel v neokatehumenski skupnosti in so pripravljeni iti po vsem svetu. Kasneje so mnogi škofje sledili tej rimski izkušnji in tako imamo danes po svetu več kot 70 škofijskih misijonarskih semenišč »Redemptoris Mater«, kjer se pripravlja vek kot tisoč bogoslovcev.

V zadnjem času so se, v odgovor na poziv papeža Janeza Pavla II. k novi evangelizaciji, mnoge družine, ki so že opravile Pot, ponudile kot pomoč pri poslanstvu Cerkve in odšle živet v najbolj sekularizirane in razkristjanjene dele sveta, kjer pripravljajo rojstvo novih misijonarskih župnij.

  1. člen
  • Naravo Neokatehumenske poti je določil papež Janez Pavel II., ko je zapisal: “Priznavam Neokatehumensko pot kot itinerarij katoliške formacije, veljavne za današnjo družbo in čas.”
  • Neokatehumenska pot služi škofu kot eden od načinov za uresničevanje krščanske iniciacije v škofiji ter trajne vzgoje v veri.
  • Neokatehumensko pot, ki je javna pravna oseba, sestavlja sklop duhovnih dobrin:
  1. “Neokatehumenat” ali pokrstni katehumenat, kot je opisan v II. naslovu;
  2. trajna vzgoja v veri, kot je opisana v III. naslovu;
  3. katehumenat;
  4. katehetska služba.
%d bloggers like this: