Blog Detail

Post Leto B

Tretja postna nedelja, leto B

Duhovno-umetniška razlaga slike “Jezus izganja trgovce iz templja”, Quentina Matsysa, flamskega mojstra iz 16. stoletja.
Avtorica besedila je Daniella Zsupan-Jerome, asistentka profesorja liturgije, kateheze in evangelizacije na univerzi Loyola v New Orleansu.

Tretja postna nedelja

Tretja postna nedelja, leto B, Duhovno-umetniška razlaga slike "Jezus izganja trgovce iz templja", Quentina Matsysa, flamskega mojstra iz 16. stoletja.Avtorica besedila je Daniella Zsupan-Jerome, asistentka profesorja liturgije, kateheze in evangelizacije na univerzi Loyola v New Orleansu.Quentin Matsys, flamski mojster iz 16. stoletja, je bil znan po svojih karikaturah in satiričnem komentarju. Na sliki “Jezus izganja trgovce iz templja” vidimo odličnost njegovega karikaturnega stila. Vsaka oseba na tej sliki ima edinstven izraz, celo jagnje na plečih trgovca v središču scene. Matsys ni nekdo, ki bi slikal za zabavo – obrazi nekaterih trgovcev mejijo na groteskne, vendar ne vsi. Previdno ohrani človeške obraze take, da se z njimi lahko identificiramo in v njih vidimo sami sebe.Scena vključuje celo vrsto oseb, opisanih v evangeljski zgodbi. Kristus je v središču, z bičem, spletenim iz vrvi, izganja trgovce, trije prejemajo njegove udarce. Eden od njih, morda menjalec denarja, leži na tleh, njegova miza je prevrnjena, kovanci so raztreseni. Drugi trgovec skuša zbežati z jagnjetom na hrbtu, najbolj grotesken pa je trgovec na levi, ki skuša uiti s skrinjo pod pazduho in vrečo na rami. V zadnjem levem delu slike so trije opazovalci – morda so to judovski voditelji, ki imajo z Jezusom debato o templju v Janezovem evangeliju. Na desni strani scene so še tri osebe: en trgovec, delno zakrit z vrečo, sedeč moški in obiskovalka templja, ki jo vidimo iz profila. Ozadje slike nam prikliče podobo templja, v resnici pa je to gotska cerkev iz umetnikovega časa, morda katedrala v Antwerpnu, mestu, kjer je bil umetnik najbolj aktiven. Podobno nam tudi barvita oblačila, ki jih nosijo osebe na sliki, povedo, da Matsys ni postavil te scene v Jeruzalemski tempelj iz prvega stoletja, ampak v svoje 16. stoletje. To je niti ne zelo subtilen satirični komentar, ki kaže na to, da je Cerkev v njegovem času morda potrebovala Jezusovo očiščenje. Vendar nam prepričljivi človeški obrazi govorijo, da niso samo ljudje iz Matsys-ovega časa tisti, ki so potrebovali spreobrnjenje in očiščenje. Slika nas vabi, da v njih vidimo tudi sebe, da vidimo in iskreno priznamo tista področja našega življenja, ki potrebujejo večje čiščenje. Raznolikost obrazov nam nudi nekaj vstopnih točk – oseba, ki leži na tleh, nekdo na begu, potem tisti, ki se skriva, nekdo, ki gleda naravnost naprej, drugi je v ozadju na kritični distanci – kje najdemo sebe na tej sliki?https://www.loyolapress.com/our-catholic-faith/liturgical-year/lent/arts-and-faith-for-lent/cycle-b/arts-and-faith-week-3-of-lent-cycle-bPrvotno objavljeno v angleščini, © 2017 Loyola Press. Vse pravice pridržane. Prevedeno z dovoljenjem Loyola Press, Chicago, IL. (Originally published in English, © 2017 Loyola Press. All rights reserved. Translated with permission of Loyola Press, Chicago, IL.)

Objavil/a Tomaz Mikuš dne Sobota, 03. marec 2018

Prevod in izdelava: Rektor cerkve sv. Jožefa, p. Tomaž Mikuš DJ.

Originally published in English, © 2017 Loyola Press.  All rights reserved.  Translated with permission of Loyola Press, Chicago, IL. (Prvotno objavljeno v angleščini, © 2017 Loyola Press. Vse pravice pridržane. Prevedeno z dovoljenjem Loyola Press, Chicago, IL.)

 

Quentin Matsys, flamski mojster iz 16. stoletja, je bil znan po svojih karikaturah in satiričnem komentarju. Na sliki “Jezus izganja trgovce iz templja” vidimo odličnost njegovega karikaturnega stila. Vsaka oseba na tej sliki ima edinstven izraz, celo jagnje na plečih trgovca v središču scene. Matsys ni nekdo, ki bi slikal za zabavo – obrazi nekaterih trgovcev mejijo na groteskne, vendar ne vsi. Previdno ohrani človeške obraze take, da se z njimi lahko identificiramo in v njih vidimo sami sebe.

Scena vključuje celo vrsto oseb, opisanih v evangeljski zgodbi. Kristus je v središču, z bičem, spletenim iz vrvi, izganja trgovce, trije prejemajo njegove udarce. Eden od njih, morda menjalec denarja, leži na tleh, njegova miza je prevrnjena, kovanci so raztreseni. Drugi trgovec skuša zbežati z jagnjetom na hrbtu, najbolj grotesken pa je trgovec na levi, ki skuša uiti s skrinjo pod pazduho in vrečo na rami. V zadnjem levem delu slike so trije opazovalci – morda so to judovski voditelji, ki imajo z Jezusom debato o templju v Janezovem evangeliju. Na desni strani scene so še tri osebe: en trgovec, delno zakrit z vrečo, sedeč moški in obiskovalka templja, ki jo vidimo iz profila.

Ozadje slike nam prikliče podobo templja, v resnici pa je to gotska cerkev iz umetnikovega časa, morda katedrala v Antwerpnu, mestu, kjer je bil umetnik najbolj aktiven. Podobno nam tudi barvita oblačila, ki jih nosijo osebe na sliki, povedo, da Matsys ni postavil te scene v Jeruzalemski tempelj iz prvega stoletja, ampak v svoje 16. stoletje. To je niti ne zelo subtilen satirični komentar, ki kaže na to, da je Cerkev v njegovem času morda potrebovala Jezusovo očiščenje. Vendar nam prepričljivi človeški obrazi govorijo, da niso samo ljudje iz Matsys-ovega časa tisti, ki so potrebovali spreobrnjenje in očiščenje. Slika nas vabi, da v njih vidimo tudi sebe, da vidimo in iskreno priznamo tista področja našega življenja, ki potrebujejo večje čiščenje. Raznolikost obrazov nam nudi nekaj vstopnih točk – oseba, ki leži na tleh, nekdo na begu, potem tisti, ki se skriva, nekdo, ki gleda naravnost naprej, drugi je v ozadju na kritični distanci – kje najdemo sebe na tej sliki?