Duhovno-umetniška razlaga slike Michelangela Merisi da Caravaggio, “Zanikanje sv. Petra”, 1610
Cvetna nedelja, leto B
Poguben in tragičen trenutek Jezusove aretacije je Petrovo zanikanje, tako srhljiv kot domač trenutek.
Caravaggino “Zanikanje sv. Petra” nas povabi v ta trenutek s psihološko intenzivnostjo. V temi noči spoznamo tri osebe: stražnika, služkinjo in apostola Petra. Ozadje slike na subtilen način prikazuje ogenj in dvorišče kot prizorišče dogodka, vendar je poudarek na interakciji med osebami. Vizuelna pripoved se giblje od leve proti desni. Stražar se obrne proti služkinji, medtem ko ga ta gleda z veliko intenzivnostjo. Njen močno osvetljen obraz simbolizira težko in obsojajočo resnico, saj govori o Petrovem zanikanju. Stražnikov obraz je v temi, kar kaže, da še ne razume popolnoma, vendar se nagiba naprej, da bi slišal in pri tem skrbno opazuje Petra. Njegova dvignjena roka z iztegnjenim prstom kaže, da začenja razumeti. Roka služkinje tik nad njegovo roko je še bolj jasno obtožujoča in kaže naravnost na Petra.
Peter je na desni strani prizorišča, oblit z mehko svetlobo. Njegove roke kažejo na lasten prsni koš in ponujajo samobsojajoči zaključek gibanja rok na sceni. Čeprav je trikrat zavrnil Gospoda, je govoril njegov strah, ne njegov razum. Ko je petelin zapel, je spoznal resnico o tem, kar se je zgodilo. Jezus je napovedal ta prizor, ne da bi obsodil, ampak da bi jasno izrazil Petrovo potrebo po zdravljenju, odpuščanju in veri. Ta resnica postavi Petra v mehko svetlobo sočutja in sposoben je obrniti svoje roke navznoter, kot da s tem sprejema potrebo po zdravljenju in odpuščanju.
Medtem ko vidimo to gibanje proti ozdravljenju v mehki luči, Caravaggioov opis Petra poudarja tudi kompleksnost izdaje. Petrov obraz je podoben obrazu rablja, ki ga Caravaggio upodablja na drugih slikah. V tem kontekstu vidimo Petrovo srce trgajočo krivdo, zaradi katere bo bridko jokal. Peter je prispeval k trpljenju, ki je zadelo Gospoda, s tem da je delil vlogo rablja, seveda ne dejansko, ampak posredno s svojo zapustitvijo in zanikanjem.
Zgodba Pasijona je polna trenutkov nasilja, tragedije, bridkosti in bolečine. V teh trenutkih vidimo sami sebe in čutimo bridkost zaradi načinov, s katerimi smo prispevali k trpljenju. Skupaj s Petrom lahko stojimo ob ognju v mehki luči zdravilne resnice.
Originally published in English, © 2017 Loyola Press. All rights reserved. Translated with permission of Loyola Press, Chicago, IL
Nazaj na stran Umetnost in vera