Dvanajstkoračne anonimne skupine

  • Dvanajstkoračne anonimne skupine

DUHOVNI PROGRAM 12 KORAKOV IN IGNACIJANSKA DUHOVNOST

Že več kot 60 let vodi program dvanajstih korakov na milijone ljudi, ujetih v različne vrste odvisnosti, nazaj k zdravju in celovitosti. Ti koraki, zakoreninjeni v krščanski tradiciji, so pot do globokega duhovnega spreobrnjenja, so pot do povrnitve svobode, ki nam jo je Bog namenil za naše dobro počutje.
Ignacijanska molitev je več kot 5 stoletij vir duhovnega vodstva za tiste, ki iščejo globlji odnos z Bogom, Jezusom in Svetim Duhom. Svoboda in razločevanje sta ključni temi ignacijanske duhovnosti in vabita v popolnejši, bolj pristen krščanski način življenja.
Program 12 korakov je za vse, ki so izgubili ravnotežje, ki so preveč navezani na karkoli, kar jih zadržuje, da bi živeli bolj polno. Ne samo odvisnosti, ampak tudi stare navade, skrbi, bojazni, zamere ali kompulzivnosti lahko ukradejo naš mir.

POVEZAVE DO SKUPIN

✧ Okrevanje po razvezi – skupina SRCE

✧ Anonimni alkoholiki – AA

✧ Anonimni hazarderji – AH

✧ Družinske skupine Al-Anon in Alateen

✧ Odrasli otroci alkoholikov & disfunkcionalnih družin

✧ Anonimni prekomerni jedci

✧ Anonimni narkomani

✧ Anonimni seksaholiki – AS

ZGODOVINA

Dvanajst korakov sta prvotno sestavila Bill Wilson in Bob Smith (Bill W. in dr. Bob, kot so ju ljudje poznali v njihovi skupnosti), v času “velike depresije”, da bi pomagala kolegom alkoholikom, ki so hrepeneli po svobodi od zasvojenosti. Bill je priznal, da se modrost dvanajstih korakov močno navdihuje z filozofijo verskega gibanja Oxford Group v severni državi New York, ki je postavila stroga duhovna načela, ki naj vodijo moralno življenje. Obstajajo trdni dokazi, da so na Oxfordsko skupino vplivale skupnosti ameriških domorodcev na območju Velikih jezer, ki so jih francoski jezuiti iz Kanade spreobrnili v krščanstvo. Te povezave nas opozarjajo, da je tradicija dvanajstih korakov globoko zakoreninjena v naši krščanski dediščini in morda celo posredno navdihnjena z Ignacijansko duhovnostjo, ki nas uči, da nas Bog kliče k notranjemu ravnovesju in svobodi v odnosu do navezanosti, da bi bili vedno bolj svobodni za ljubezen in da ne bi imeli ničesar, kar bi blokiralo našo intimnost z Bogom. “Načelo in temelj”, ki ga je napisal sv. Ignacij, izraža ta vidik.

Kako zelo soroden je dvanajstkoračni program naši Ignacijanski duhovnosti, je sicer prvi ugotovil jezuit Edvard Dowling, ki je postal duhovni prijatelj in svetovalec soustanovitelja Anonimnih alkoholikov Bill Wilsona. Citat iz pisem p. Dowlinga:

Sveti Ignacij izhaja iz domneve, da naše sposobnosti omejujejo grešne nagnjenosti in odvisnosti od napačnih stvari. Duhovne vaje torej delujejo na dušo tako negativno kot pozitivno. Prvi del, obravnava mojih grehov in njihovih učinkov v peklu, je negativni del. S samozatajevanjem želi osvoboditi našo voljo zavezujočih odvisnosti, ter volji omogočiti, da lahko želi in racionalno izbira. Drugi del duhovnih vaj, ki se začne z premišljevanjem o učlovečenju in gre skozi pasijon do vstajenja, je poskus, da bi videli, kako bi Kristus ravnal v različnih situacijah. Duhovnik alkoholik, ki je preudarno pisal o duhovnih vajah, mi je najprej opozoril na podobnost med njimi in dvanajstimi koraki A.A. Bill, ustanovitelj A.A, je spoznal, da je teh dvanajst korakov v veliki meri osvoboditev sebe od stvari, ki preprečujejo, da bi moja volja izbrala Boga, kot ga razumem.

PRVO NAČELO IN TEMELJ DUHOVNIH VAJ SV. IGNACIJA LOJOLSKEGA

Bog nas je svobodno ustvaril, da bi lahko spoznali, ljubili in služili Bogu v tem življenju in bi bili za vedno srečni z Bogom. Bog nas je ustvaril z namenom, da bi v nas prebudil odziv ljubezni in služenja že tukaj na zemlji, da bomo lahko dosegli svoj cilj večne sreče z Bogom v nebesih.

Vse stvari na tem svetu so dar od Boga, ustvarjene za nas, da bi bile za nas sredstvo, s katerim bomo lahko bolje spoznali Boga, bolj gotovo ljubili Boga in bolj zvesto služili Bogu. Posledično moramo ceniti in uporabljati te Božje darove toliko, kolikor nam pomagajo pri našem cilju ljubečega služenja in edinosti z Bogom. Toda, če bi katerekoli od ustvarjenih stvari ovirale naš napredek v smeri našega cilja, bi jih morali pustiti.

V vsakdanjem življenju bi morali biti indiferentni (neodvisni, svobodni) ali neodločeni (nenavezani) do vseh ustvarjenih darov, kadarkoli imamo izbiro in kadar nimamo jasnosti o tem, kaj bi bila boljša izbira. Ne smemo se pustiti voditi svojim naravnimi všečnostmi in nevšečnostmi celo v takšnih zadevah, kot so zdravje ali bolezen, bogastvo ali revščina, med bivanjem na vzhodu ali na zahodu, poklicem računovodje ali odvetnikom. Namesto tega bi morala biti naša edina želja in naša najboljša izbira ta, ki nas bolj vodi k cilju, za katerega nas je Bog ustvaril (sv. Ignacij Lojolski, Duhovne vaje 23).

To so besede, po katerih je vredno živeti. Vsakdo ima nekaj, kar je neurejeno v njegovem življenju. Včasih je to veliko bolj subtilno kot zasvojenosti, ki zlorabljajo telo. Negativni odnosi zlorabljajo dušo, odklanjanje odpuščanja zagreni srce, strah pred praznino se oklepa iluzornih užitkov. V procesu dvanajstih korakov nam Bog nežno pokaže, kje smo nesvobodni in kje smo povabljeni, da “izberemo življenje”. ( 5 Mz 30,19-20)

Narodno svetišče sv. Jožefa | Vse pravice pridržane © 2022