PRVO NAČELO IN TEMELJ DUHOVNIH VAJ SV. IGNACIJA LOJOLSKEGA
Bog nas je svobodno ustvaril, da bi lahko spoznali, ljubili in služili Bogu v tem življenju in bi bili za vedno srečni z Bogom. Bog nas je ustvaril z namenom, da bi v nas prebudil odziv ljubezni in služenja že tukaj na zemlji, da bomo lahko dosegli svoj cilj večne sreče z Bogom v nebesih.
Vse stvari na tem svetu so dar od Boga, ustvarjene za nas, da bi bile za nas sredstvo, s katerim bomo lahko bolje spoznali Boga, bolj gotovo ljubili Boga in bolj zvesto služili Bogu. Posledično moramo ceniti in uporabljati te Božje darove toliko, kolikor nam pomagajo pri našem cilju ljubečega služenja in edinosti z Bogom. Toda, če bi katerekoli od ustvarjenih stvari ovirale naš napredek v smeri našega cilja, bi jih morali pustiti.
V vsakdanjem življenju bi morali biti indiferentni (neodvisni, svobodni) ali neodločeni (nenavezani) do vseh ustvarjenih darov, kadarkoli imamo izbiro in kadar nimamo jasnosti o tem, kaj bi bila boljša izbira. Ne smemo se pustiti voditi svojim naravnimi všečnostmi in nevšečnostmi celo v takšnih zadevah, kot so zdravje ali bolezen, bogastvo ali revščina, med bivanjem na vzhodu ali na zahodu, poklicem računovodje ali odvetnikom. Namesto tega bi morala biti naša edina želja in naša najboljša izbira ta, ki nas bolj vodi k cilju, za katerega nas je Bog ustvaril (sv. Ignacij Lojolski, Duhovne vaje 23).
To so besede, po katerih je vredno živeti. Vsakdo ima nekaj, kar je neurejeno v njegovem življenju. Včasih je to veliko bolj subtilno kot zasvojenosti, ki zlorabljajo telo. Negativni odnosi zlorabljajo dušo, odklanjanje odpuščanja zagreni srce, strah pred praznino se oklepa iluzornih užitkov. V procesu dvanajstih korakov nam Bog nežno pokaže, kje smo nesvobodni in kje smo povabljeni, da “izberemo življenje”. ( 5 Mz 30,19-20)