Pepelnična sreda, leto B

Duhovno-umetniška razlaga slike Carla Spitzwega, “Pepelnična sreda”, 1855–1860

Carl Spitzweg-ova  “Pepelnična sreda” nas vabi v postni čas v duhu ponotranjane pobožnosti. Srečamo se s potrtim pustnim klovnom, sedečem v vogalu celice, nagnjene glave, prekrižanih rok in obrazom v senci. Klovn ponavadi predstavlja razigranost, zabavo, pretiravanje, vzburjenje, življenje izven okvirjev in humor. Tukaj pa, sedeč smrtno resno

v celici, ne ponuja ničesar. Namesto tega sedi v skoraj prazni kamniti sobi, barve pepela in suhe puščave, le z vrčem vode za preživetje. Zapuščajoč blišč in hrup karnevala, ta klovn prebiva sedaj v preprostosti postnega časa.

Evangelij za pepelnično sredo ustreza podobi tega klovna. Od glave do pet je klovn figúra, ki je namenjena privabljanju pozornosti, njegovo vedenje in kostum nam govorita: »Poglejte me!« V evangeliju nas Jezus uči, naj bomo manj zaskrbljeni, kako nas drugi vidijo. V tej luči klovn ni le simbol karnevalskega življenja, temveč tudi kulture »poglejte me«, glede katere nas opozarja Jezus. Tu je klovnova izolacija skrivnostni trenutek njegove preobrazbe – trenutek, ko odkriva svojo notranjo sobo, kjer lahko na skrivnem moli k Bogu.

Spitzweg-ov klovn je središčna figura, vendar nam ozadje slike pove preostanek zgodbe. Klovn je obsijan s svetlobo iz zgornjega okna, subtilnim znamenjem, da je njegova zaporniška celica morda kraj umika, kesanja in preobrazbe. V nasprotju s to zgornjo lučjo je temni obok vhoda v celico. Kompozicija klovna, okna in oboka oblikuje pripovedni trikotnik. Temni obok, neposredno na drugi strani klovna, nam kaže, od kod prihaja. Okno zgoraj omogoča vstop svetlobi, njeni žarki pa kažejo navzgor in vabijo klovna k polnosti, novim možnostim in upanju. Ta čas je za njega razpotje, sprememba smeri od teme do svetlobe, tako, kot je lahko za nas to postni čas.

Originally published in English, © 2017 Loyola Press. All rights reserved. Translated with permission of Loyola Press, Chicago, IL

Nazaj na stran Umetnost in vera