rektor@svjozef.si

rektor@svjozef.si

Blog Detail

Post Leto B

Peta postna nedelja, leto B

Duhovno-umetniška razlaga slike Vincent van Gogh-a, “Sejalec”, 1888

Avtorica besedila je Daniella Zsupan-Jerome, asistentka profesorja liturgije, kateheze in evangelizacije na univerzi Loyola v New Orleansu.

Peta postna nedelja

Peta postna nedelja, leto B, duhovno-umetniška razlaga slike Vincent van Gogh-a, "Sejalec", 1888Avtorica besedila je Daniella Zsupan-Jerome, asistentka profesorja liturgije, kateheze in evangelizacije na univerzi Loyola v New Orleansu.V času svojega življenja je Vincent van Gogh naslikal številna dela s sejalcem in pšeničnimi polji. Izbrana slika je ena od slik sejalca z zahajajočim soncem in izstopa zaradi drevesa v japonskem slogu, ki preseka sliko. Izjemna je tudi uporaba barve: rumeno sonce, zeleno nebo, roza oblaki, vijolična polja, črno-modro drevo in modro-zelena figura sejalca nam dajejo nadrealistično barvno paleto. Čutimo, da je konec hladnega dne kljub velikemu soncu. Nadrealistične barve prav tako nakazujejo nekonvencionalno resničnost. Podoba prebuja misel na smrt in umiranje, čeprav sejanje prinaša upanja in pričakovanja novega življenja.Največji del slike tvorijo trije glavni elementi: rumeno sonce, temno drevo in modro-zelena figura sejalca. Za Van Gogha so bili to pogosti simboli; sonce je priklic božanskega in sejalec je anticipacija prihodnosti. Ta dva skupaj nam dajeta občutek konca časov z upanjem na Božje kraljestvo. V tem smislu nas drevo, še posebej s svojo temno barvo, ko preseka sliko, spominja na križ. Ne moremo izkusiti obljube prihodnjega upanja in polnosti, ne da bi se spopadli z resničnostjo križa.Čudovita gesta, ki jo ponuja sejalec, je gesta izpuščanja iz rok. Sejanje zlatih semen po vijoličnih tleh je več kot zgolj rutinsko dejanje – je izpuščanje, dobesedno in figurativno, da lahko ta semena najdejo dobro zemljo in tako nastane novo življenje. Jezusove besede iz evangelija odzvanjajo skozi sliko: "Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu.” Smrt se tu nanaša na seme, na Jezusa, ki napoveduje svoje trpljenje in na vsakega od nas, ki se sooča s končnostjo, tako dneva kot konca našega življenja. Vendar pa so semena, ki jih seje sejalec, zlata, in odsevajo veliko sonce, ki dominira v ozadju slike in odraža večno božje življenje. Sejalec na polju, bližajoč se drevesu, nadaljuje s sejanjem z odločnostjo, predanostjo in upanjem.https://www.loyolapress.com/our-catholic-faith/liturgical-year/lent/arts-and-faith-for-lent/cycle-b/arts-and-faith-week-5-of-lent-cycle-bPrvotno objavljeno v angleščini, © 2017 Loyola Press. Vse pravice pridržane. Prevedeno z dovoljenjem Loyola Press, Chicago, IL. (Originally published in English, © 2017 Loyola Press. All rights reserved. Translated with permission of Loyola Press, Chicago, IL.)

Objavil/a Tomaz Mikuš dne Nedelja, 18. marec 2018

Prevod in izdelava: Rektor cerkve sv. Jožefa, p. Tomaž Mikuš DJ.

Originally published in English, © 2017 Loyola Press.  All rights reserved.  Translated with permission of Loyola Press, Chicago, IL. (Prvotno objavljeno v angleščini, © 2017 Loyola Press. Vse pravice pridržane. Prevedeno z dovoljenjem Loyola Press, Chicago, IL.)

V času svojega življenja je Vincent van Gogh naslikal številna dela s sejalcem in pšeničnimi polji. Izbrana slika je ena od slik sejalca z zahajajočim soncem in izstopa zaradi drevesa v japonskem slogu, ki preseka sliko. Izjemna je tudi uporaba barve: rumeno sonce, zeleno nebo, roza oblaki, vijolična polja, črno-modro drevo in modro-zelena figura sejalca nam dajejo nadrealistično barvno paleto. Čutimo, da je konec hladnega dne kljub velikemu soncu. Nadrealistične barve prav tako nakazujejo nekonvencionalno resničnost. Podoba prebuja misel na smrt in umiranje, čeprav sejanje prinaša upanja in pričakovanja novega življenja.

Največji del slike tvorijo trije glavni elementi: rumeno sonce, temno drevo in modro-zelena figura sejalca. Za Van Gogha so bili to pogosti simboli; sonce je priklic božanskega in sejalec je anticipacija prihodnosti. Ta dva skupaj nam dajeta občutek konca časov z upanjem na Božje kraljestvo. V tem smislu nas drevo, še posebej s svojo temno barvo, ko preseka sliko, spominja na križ. Ne moremo izkusiti obljube prihodnjega upanja in polnosti, ne da bi se spopadli z resničnostjo križa.

Čudovita gesta, ki jo ponuja sejalec, je gesta izpuščanja iz rok. Sejanje zlatih semen po vijoličnih tleh je več kot zgolj rutinsko dejanje – je izpuščanje, dobesedno in figurativno, da lahko ta semena najdejo dobro zemljo in tako nastane novo življenje. Jezusove besede iz evangelija odzvanjajo skozi sliko: “Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu.” Smrt se tu nanaša na seme, na Jezusa, ki napoveduje svoje trpljenje in na vsakega od nas, ki se sooča s končnostjo, tako dneva kot konca našega življenja. Vendar pa so semena, ki jih seje sejalec, zlata, in odsevajo veliko sonce, ki dominira v ozadju slike in odraža večno božje življenje. Sejalec na polju, bližajoč se drevesu, nadaljuje s sejanjem z odločnostjo, predanostjo in upanjem.

https://www.loyolapress.com/…/arts-and-faith-week-5-of-lent…